Sem Damjan Zupanič in prihajam iz Ptuja. Star sem 34 let, po izobrazbi inženir mehatronike in zaposlen kot serviser laboratorijskih aparatov. Prosti čas v večini preživim aktivno z družino in se dokaj redno ukvarjam s športom (tečem, kolesarim, nogomet, plavam, hribi) skratka samo, da je šport in akcija.

Moje ime je Zarja in sem že 17 let bolnica s Crohnovo boleznijo. Zbolela sem, ko sem bila stara 11 let, da pa sem prišla do diagnoze bolezni, ki je spala v meni in kazala svoje zobe skozi bolečine nepojasnjenega izvora, pa je trajalo še 5 let. To ni dramatična zgodba, čeprav vsekakor vsebuje dele, ki me v retrospektivi čudijo, kako sem jih lahko preživela. Kako sem lahko odrasla v polno funkcionalno žensko. Ni bilo vedno lahko. 

Član društva Matej KOREN piše pesmice, zgodbe in stripe. Precej pesmic in zgodbic je tematsko povezanih z njegovo boleznijo – Crohnovo boleznijo. O bolezni je izdelal plakat, referat in zloženko. Svoje občutke o bolezni pa je predstavil v številnih pesmih in zgodbi z naslovom Moja zgodba.

Moje ime je Jure Zagoranski. Star sem 12 let in obiskujem 7. razred devetletke na OŠ borcev za severno mejo. V prostem času igram kitaro, zgibam pa tudi papir (origami).

Moje življenje zaznamuje šport. Vsak dan je bilo na sporedu kolesarjenje, tek, nogomet ali trening juda. Vendar, ko pride bolezen, se stvari skoraj 90 % spremenijo. Name je bolezen zelo negativno vplivala, vsaj na začetku, saj se ukvarjam z - za punce - bolj nenavadnimi športi. Judo sem sicer morala opustiti že prej zaradi operacije kolena, ostale športe pa morem prilagajati svojim sposobnostim.