Kaj je KVČB? 

Kronična vnetna črevesna bolezen je dolgotrajno (kronično) vnetno obolenje črevesa. Med KVČB uvrščamo dve bolezni, ki sta si precej podobni, to sta CROHNOVA BOLEZEN (CB) in ULCEROZNI KOLITIS (UK).

Kaj povzroča bolezen?

Natančen vzrok bolezni ni jasen. Do sedaj je znano, da je za nastanek bolezni odločilna genetska predispozicija. Vzrok pripisujejo nenormalnim imunskim odzivom obrambnega sistema, zaradi česar pride do prekomernega vnetja v sluznici črevesja.

Kakšni so bolezenski znaki?

Značilni:

• bolečine v trebuhu
• mehkejše, vodenasto ali krvavo blato
• hujšanje ali nenapredovanje teže
• zaostanek v rasti
• zaostanek v pubertetnem razvoju

Neznačilni:

• povišana temperatura
• nočno znojenje
• utrujenost
• bolečine v sklepih, kosteh
• neješčnost (slab apetit)
• kožne spremembe
• otekline sklepov

Kako bolezen diagnosticiramo?

Na podlagi:

• anamneze
• kliničnega pregleda
• laboratorijskih izvidov
• ultrazvočne preiskave črevesa
• scintigrafije črevesa
• RTG preiskav črevesa
• kolonoskopija (pregled črevesa z endoskopom)

Kako bolezen zdravimo?

Namen zdravljenja je zmanjšati težave in vrniti občutek boljšega oz. dobrega počutja.

Z zdravili:

• Kortikosteroidi (KS) se uporabljajo za zdravljenje zmernih in hudih oblik KVČB
• Aminosalicilati se uporabljajo za blage in zmerne oblike KVČB ter za preprečevanje zagonov bolezni (predvsem pri UK)
• Imunosupresivi (kot npr.azatioprin Imuran in 6 merkaptopurin) prav tako vplivajo na zmanjšanje prekomernega vnetja v črevesni sluznici

Z enteralno prehrano:
Ta prehrana omogoča vzpostavitev remisije bolezni. Zagotavlja vse prehrambene potrebe organizma in pomaga nado mestiti izgubljeno telesno težo.

Biološka zdravila (INFLIXIMAB):
Uporabljamo jih pri bolnikih, ki ne odgovorijo na standardno zdravljenje.

Kaj se zgodi, če bolezni ne zdravimo?

Nezdravljena bolezen lahko vodi v resne zaplete bolezni ali celo smrt.

Hudi zapleti bolezni:

• toksični megakolon pri UK
• obsežne krvavitve iz črevesa
• nastanek stenoz (zožitev črevesa)
• pojav fistul
• zaostanek v rasti in spolnem razvoju otroka

Crohnova bolezen (CB), Ulcerozni kolitis (UK) in Intermediarni kolitis (IK) 

Kronično vnetno črevesno bolezen delimo v dve skupini: ulcerozni kolitis (UK) in Crohnovo bolezen (CB), v 10-15% pa bolezni ne moremo uvrstiti ne v eno ne v drugo skupino in govorimo o intermediarnem kolitisu (IK) oziroma nedoločenem kolitisu .

Ulcerozni kolitis praviloma prizadene samo debelo črevo, vnetje je omejeno na sluznico in podsluznico, vnetni proces poteka neprekinjeno brez vmesnih neprizadetih predelov sluznice.

Pri Crohnovi bolezni lahko zajame vnetni proces katerikoli del prebavil od ust do zadnjične odprtine, prizadene vse sloje črevesne stene, značilno pa je tudi menjavanje vnetih in zdravih segmentov črevesne stene.

V otroškem in adolescentnem obdobju zboli 25% do 30% vseh bolnikov s Crohnovo boleznijo in okrog 20% bolnikov z ulceroznim kolitisom.

Klinična slika 

Klinična slika CB in UK pri otrocih in mladostnikih je v nekaterih pogledih podobna kot pri odraslih. Pri ulceroznem kolitisu so v ospredju driska, pojav krvi v blatu, bolečine v spodnjem delu trebuha in tenezmi (krčevite bolečine v trebuhu in občutek nujnega odvajanja blata). Pri hujših oblikah nastopijo tudi zvišana temperatura, neješčnost, izguba teže, utrujenost. Bolezenski znaki pri Crohnovi bolezni so odvisni predvsem od umestitve vnetja v prebavni cevi, od razširjenosti vnetja in pridruženih zunajčrevesnih znakov. Če bolezen prizadene tanko črevo, imajo bolniki znake malabsorbcije (moteno vsrkavanje hranilnih snovi, vitaminov in mineralov iz črevesne svetline v kri), pojavi se driska, bolečine v trebuhu, neješčnost, izguba teže in zaostanek v rasti in razvoju pri otrocih. Klinična slika pri prizadetosti debelega črevesa je podobna kot pri UK, pojavlja se driska, blatu sta primešani kri in sluz, prisotni so tenezmi.

Pomembna razlika od bolezenskih znakov pri odraslih je zaostajanje v rasti in spolnem dozorevanju, ki je značilno za KVČB v otroškem obdobju in se lahko pojavi več mesecev ali celo let pred pojavom drugih značilnejših znakov bolezni.

Diagnoza

Diagnozo KVČB postavimo na podlagi anamneze, kliničnega pregleda, izvidov laboratorijskih ugotovitev, ultrazvočnih, rentgenoloških in endoskopskih preiskav s histopatološkim pregledom vzorcev sluznice prebavne cevi (širokega črevesa, končnega dela tankega črevesa - ileuma, zgornjih prebavil).

Zlati standard v diagnostiki predstavljata še vedno endoskopija (kolonoskopija) in histološka diagnostična ocena.

Endoskopska slika začetne Crohnove bolezni (majhni površinski ulkusi – aftoidni ulkusi)

Endoskopska slika vnetja pri napredovani CB – pseudopolipi, globoki ulkusi, tlakovan videz sluznice

Pridružene bolezni

Pogosto imajo bolniki poleg bolezenskih znakov, ki se razvijejo zaradi vnetja črevesne sluznice, pridružene tudi bolezenske znake zaradi prizadetosti zunajčrevesnih organov ali tkiv. Najpogosteje se ob črevesnih bolezenskih znakih pojavi kronična vročina, ki jo večinoma uvrščajo med zunajčrevesne znake.
Pogosto imajo bolniki s KVČB bolečine v sklepih ali celo vnetja sklepnih ovojnic. Najpogosteje so prizadeti veliki sklepi zgornjih in spodnjih udov (kolena, komolci..).
Pri bolnikih se lahko pojavijo tudi sakroileitis, ankilozantni spondilis (bolečine in vnetja sklepov hrbtenice). Nekaterim bolnikom se pojavijo značilne kožne spremembe, lahko celo pred pojavom značilnih bolezenskih znakov s strani prebavil. Erythema nodosum imenujemo pojav rdečih in bolečih izboklin predvsem v področju goleni. Pri pyodermi gangrenosum pa se po koži pojavijo mehurčaste in nekrotične spremembe, ki se pogosto dodatno vnamejo. Omenjene kožne spremembe so lahko zelo trdovratne za zdravljenje. Med zunajčrevesne znake uvrščajo tudi ponavljajoče boleče ranice ustne sluznice(aftozne ulceracije).

Zelo moramo biti pozorni tudi na morebitne očesne spremembe, ki lahko spremljajo KVČB. Najpogostejše med njimi so uveitis, episkleritis, redkeje katarakta in zvišan očesni pritisk. Kadarkoli zaznamo motnje vida ali pekoč neprijeten občutek v očesu moramo takoj na pregled k specialistu okulistu.
V sklopu KVČB se lahko razvijeta tudi dve resnejši bolezni kot sta perikarditis vnetje osrčnika ) in miokarditis (vnetje srčne mišice).

Zelo pogosto pa pri bolnikih s KVČB (pogosteje pri bolnikih s CB kot UK) odkrijemo zmanjšano kostno gostoto (osteopenijo ali celo osteoporozo), kar lahko privede do spontanih zlomov kosti, predvsem vretenc. 
Možen pa je tudi razvoj bolezni jeter in malih žolčnih poti. Poznamo več oblik avtoimunega obolenja jeter, ki je lahko pridruženo KVČB. Avtoimuni hepatitis je vnetje jeter povzročeno s protitelesi, ki napadajo jetrne celice. Ulceroznemu kolitisu je pogosteje kot avtoimuni hepatitis pridružen primarni sklerozantni holangitis, kjer pa protitelesa napadajo male žolčne poti.